< Salmos 22 >

1 ¡Dios mío, Dios mío! ¿por qué me has dejado? ¿estás lejos de mi salud, de las palabras de mi gemido?
Načelniku godbe o prvi zarji; psalm Davidov. Bog moj mogočni, Bog moj mogočni, zakaj si me zapustil? daleč od blaginje moje, od stoka mojega besed?
2 Dios mío, clamo de día, y no oyes; y de noche, y no hay para mí silencio.
Bog moj, zakaj me ne uslišiš, ko te kličem podnevi? in ponoči ni mi pokoja.
3 Y tú, santo, habitante, alabanzas de Israel.
Saj si vendar svet, stanoviten, popolna hvala Izraelova.
4 En ti esperaron nuestros padres: esperaron, y los salvaste.
Tebi so zaupali očetje naši; zaupali so, in osvobodil si jih.
5 Clamaron a ti, y fueron librados: esperaron en ti, y no se avergonzaron.
K tebi so vpili, in oteti so bili, v té so zaupali in ni jih bilo sram.
6 Y yo, gusano, y no varón: vergüenza de hombres y desecho del pueblo.
Jaz pa sem črv, in ne mož; sramota ljudém in zaničevanje ljudstvu.
7 Todos los que me ven, escarnecen de mí: echan de los labios, menean la cabeza.
Vsi, ki me vidijo, namrdavajo se mi; režé se, glavó majó:
8 Remíte se a Jehová, líbrele, que le quiere bien.
H Gospodu pribega, reši ga naj; otmè ga naj, ker ima veselje nad njim.
9 Empero tú eres el que me sacó del vientre: el que me haces esperar desde los pechos de mi madre.
Saj ti si, ki si me potegnil iz materinega telesa, storil si, da sem brez skrbi živel na prsih matere svoje.
10 Sobre ti estoy echado desde la matriz: desde el vientre de mi madre tú eres mi Dios.
K tebi sem bil zagnan od rojstva, od telesa matere moje bodi Bog moj mogočni.
11 No te alejes de mí, porque la angustia está cerca: porque no hay quien ayude.
Ne bivaj daleč od mene, ko je blizu stiska, ko ni pomočnika.
12 Rodeáronme muchos toros: fuertes toros de Basán me cercaron.
Obdajajo me junci mnogi, krepki junci Bazanski obsipljejo me.
13 Abrieron sobre mí su boca, como león que hace presa y que brama.
Žrelo svoje odpirajo zoper mene, kakor lev zgrabljiv in rujoveč.
14 Como aguas me escurrí, y descoyuntáronse todos mis huesos: mi corazón fue como cera desliéndose en medio de mis entrañas.
Kakor voda se razlivam, in vse kosti moje se razklepajo; srce moje je podobno vosku, taja se v osrčji mojem.
15 Secóse como un tiesto mi vigor, y mi lengua se pegó a mis paladares: y en el polvo de la muerte me has puesto.
Moja moč je suha kakor čepinja, in jezik moj se prijemlje neba mojega, in devaš me v smrtni prah.
16 Porque me rodearon perros: cercáronme cuadrilla de malignos: horadaron mis manos y mis pies.
Ker obdali so me psi; hudobnikov krdela so me obsula; prebodli so moje roke in noge moje.
17 Contaría todos mis huesos: ellos miran, me consideran:
Seštel bi lahko vse svoje kosti; oni gledajo, ozirajo se v mé.
18 Partieron entre sí mis vestidos: y sobre mi ropa echaron suertes.
Oblačila moja delé med seboj, in za suknjo mojo mečejo kocko.
19 Mas tú, Jehová, no te alejes: fortaleza mía, apresúrate para mi socorro.
Ti torej, Gospod, ne bivaj daleč, krepost moja, hiti na pomoč mojo.
20 Escapa de la espada mi alma; de poder del perro mi única.
Otmi meča dušo mojo, psa edino mojo.
21 Sálvame de la boca del león: y de los cuernos de los unicornios óyeme.
Reši me žrela levovega, in rogov samorogov, uslišavši me.
22 Contaré tu nombre a mis hermanos: en medio de la congregación te alabaré.
Ime tvoje bodem oznanjal bratom svojim; sredi zbora bodem te hvalil:
23 Los que teméis a Jehová, alabádle; toda la simiente de Jacob, glorificádle; y teméd de él toda la simiente de Israel.
Vi, ki se bojite Gospoda, hvalite ga; vse seme Jakobovo hvali ga; in boj se ga vse seme Izraelovo.
24 Porque no menospreció, ni abominó, la aflicción del pobre, ni escondió su rostro de él: y cuando clamó a él, le oyó.
Ker ne zameta in ne zaničuje siromaštva siromakovega, in pred njim ne skriva obličja svojega; temuč ko vpije do njega, usliši ga.
25 De ti será mi alabanza en la grande congregación: mis votos pagaré delante de los que le temen.
O dobrotah tvojih bode hvala moja v zboru velikem; obljube svoje bodem opravljal v pričo njih, ki se ga bojé.
26 Comerán los pobres, y hartarse han: alabarán a Jehová los que le buscan: vivirá vuestro corazón para siempre.
Jedli bodejo krotki in nasitili se; hvalili bodejo Gospoda, kateri ga iščejo; srce vaše bode živelo vekomaj.
27 Acordarse han, y volverse han a Jehová todos los términos de la tierra; y humillarse han delante de ti todas las familias de las gentes.
Spomnijo se in povrnejo se h Gospodu vse meje zemlje, in priklonijo se pred teboj vse družine narodov.
28 Porque de Jehová es el reino: y él se enseñoreará de las naciones.
Ker Gospodovo je kraljestvo samo, in gospostvo ima nad narodi.
29 Comieron, y adoraron todos los gruesos de la tierra: delante de él se arrodillaron todos los que descienden al polvo: y sus almas no vivificaron.
Jedli bodo in priklanjali se vsi zemlje bogatini; pred njim bodejo padali, katerikoli pojdejo dol v prah; kateri ni ohranil duše svoje v življenji.
30 La simiente le servirá: será contada a Jehová perpetuamente.
Teh seme bode ga čestilo, prištevalo se bode Gospodu vsak čas.
31 Vendrán, y anunciarán al pueblo que naciere, su justicia que él hizo.
Prihajali bodo in oznanjali pravico njegovo ljudstvu, ki se rodi, da je pravičen.

< Salmos 22 >