Mark 12
1 Buna wutona kuba tubila mu zinongo: —Mutu wumosi wukuna ndima yi vinu ayi wutungila yawu luphangu. Wukaba dibulu dimosi mu kamuninanga makundi ma vinu ayi wutunga nzo yimosi yi banga mu diambu di sunganga ndimꞌandi. Bosi mutu beni wuyekula ndima beni mu mioko mi minkuni muingi miyifutilanga. Bosi wuyenda mu nzietolo.
In začel jim je govoriti s prispodobami. » Neki človek je zasadil vinograd in okoli njega postavil ograjo ter izkopal prostor za vinsko kad in zgradil stolp ter to prepustil poljedelcem in odšel v daljno deželo.
2 Thangu yi mvedolongo mimbutu bu yifuana, buna wutuma kisadi kiandi kimosi kenda landi ndambu makundi mandi ma vinu kuidi bisadi bi ndima.
In ob primernem času je k poljedelcem poslal služabnika, da bi od poljedelcev lahko prejel sad od vinograda.
3 Vayi bisadi bi ndima bikanga mutu beni ayi bintuta khuba bosi bimvutula mioko na mioko.
Oni pa so ga zgrabili in ga pretepli ter ga odgnali praznega.
4 Pfumu yi ndima wubuela tuma kisadi kinkaka. Banlueka ku ntu bosi bamfinga.
In ponovno je poslal k njim drugega služabnika; in nanj so metali kamne in ga ranili na glavi ter ga spodili nespodobno obravnavanega.
5 Pfumu yi ndima wubuela tuma kisadi kintatu, bamvonda. Bosi wubuela tuma bisadi binkaka biwombo, binkaka bitutu khuba ayi binkaka bivondo.
In ponovno je poslal drugega; in so ga ubili in mnoge druge; nekatere so pretepli, druge pa ubili.
6 Pfumu yi ndima wusiala ayi mutu wumosi. Mutu beni muanꞌandi wowoketi luta zola. Ku nzimunina niandi wuba wutsuka mu fidisu bu katuba: “Bela kinzika Muanꞌama”.
Imel je torej še enega sina, svojega srčno ljubljenega, tudi njega je zadnjega poslal k njim, rekoč: ›Mojega sina bodo spoštovali.‹
7 Vayi minkuni mi ndima mikambasana bawu na bawu: “Taleno mutu wowo wela vinginina kiuka, yizanu tumvonda muingi kiuka kikituka kieto.”
Toda tisti poljedelci so med seboj govorili: ›Ta je dedič; pridite, ubijmo ga in dediščina bo naša.‹
8 Buna mimbuila, mimvonda ayi minloza ku nganda ndima vinu.
In vzeli so ga in ga ubili ter ga vrgli iz vinograda.
9 Buna Pfumu ndima mbi kela vanga e? Niandi veka wela kuiza, wela vonda minkuni miomi ayi wela defisa ndima beni kuidi minkuni minkaka.
Kaj naj torej stori gospodar vinograda? Prišel bo in uničil poljedelce in vinograd dal drugim.
10 Lusia tanga ko masonuku mama: Ditadi diodi diloza mintungi, dikituka ditadi di mfunu di fuma ki nzo
In ali niste brali tega pisma: »Kamen, ki so ga graditelji zavrnili, je postal glava vogalu;
11 Pfumu niandi wuvanga buawu ayi didi diambu ditsiminanga mu meso meto!
to je bilo Gospodovo delo in to je čudovito v naših očeh?‹«
12 Buna batomba diluaku di kangisila Yesu. Bila bazaba kuawu ti bawu Yesu kavekula vayi boma baba mona nkangu wu batu. Diawu basia kumbikila ayi bayenda kuawu.
In prizadevali so si, da ga primejo, toda bali so se množice, kajti vedeli so, da je prispodobo govoril zoper njih; in pustili so ga ter odšli svojo pot.
13 Batuma ndambu yi Bafalisi ayi batu ba dikabu di Elode biza kuidi Yesu mu diambu di tomba diluaku di kumbuidila mu mambu momo kalenda tuba niandi veka.
In k njemu so poslali nekatere izmed farizejev in herodovcev, da ga ujamejo v njegovih besedah.
14 Bayiza kunyuvula: —A Nlongi, tuzebi ti ngeyo kiedika, wumonanga mutu boma ko bila wutalanga bizizi bi batu ko; weti longa nzila yi Nzambi mu kiedika. Diawu wutukambi, minsua midi mu futa phaku kuidi Sezali voti nana e? Tufuta voti tubika futa e?
In ko so prišli, mu rečejo: »Učitelj, vemo, da si pošten in se ne oziraš na človeka, kajti ne oziraš se na zunanjost ljudi, temveč v resnici učiš Božjo pot: ›Ali je zakonito dajati cesarju davek ali ne?
15 Vayi Yesu wuzaba mayuya mawu ayi wuba kamba: —Bila mbi lunkumfiedila e? Luthuadila denali kimosi muingi ndikitala.
Ali naj dajemo ali naj ne dajemo?‹« Ker pa je vedel za njihovo hinavščino, jim je rekel: »Kaj me skušate? Prinesite mi kovanec, da ga lahko pogledam.«
16 Bannantina kiawu ayi wuba yuvula: —A zizi kinani kiaki ayi bisono biabi bi nani e? Bamvutudila: —Bi Sezali!
In prinesli so ga. On pa jim reče: »Čigava je ta podoba in napis?« In rekli so mu: »Cesarjeva.«
17 Buna Yesu wuba kamba: —Diawu luvana bi Sezali kuidi Sezali; bi Nzambi kuidi Nzambi. Babo bansimina ngolo.
Jezus jim je odgovoril, rekoč: »Povrnite cesarju stvari, ki so cesarjeve, Bogu pa stvari, ki so Božje.« In so se mu čudili.
18 Bosi Basaduki, batu bobo beti tuba ti bafua balendi fuluka ko, bayiza kuidi Yesu ayi banyuvula:
Potem so k njemu prišli saduceji, ki pravijo, da ni vstajenja; in vprašali so ga, rekoč:
19 —Nlongi, Moyize wutusonikina ti Bakala dikuela bu kafuidi, enati kasia buta bana ko, buna khombꞌandi kafueti vinginina nketo wowo kabikidi muingi kabuta bana mu diambu di khombꞌandi wufua.
»Učitelj, Mojzes nam je zapisal: ›Če komu umre brat in za seboj zapusti svojo ženo, pa ne zapusti otrok, da naj njegov brat vzame njegovo ženo in svojemu bratu obudi seme.‹
20 Vaba tsambuadi di bakhomba zi babakala, Muana wutheti wukuela nketo, wufua vayi kasia buta bana ko.
Bilo je torej sedem bratov; in prvi je vzel ženo in umirajoč ni zapustil semena.
21 Wumuadi wuvinginina nketo beni. Niandi mamvandi wufua, kasia butabana ko. Buawu bobo buvangimina kuidi khomba yintatu,
In vzel jo je drugi ter umrl [in] niti on ni zapustil semena in tretji prav tako.
22 nate tsambuadi yoso bakuela nketo beni, vayi basia buta kadi muanako. Kunzimunina, nketo beni mamvandi wufua.
In sedem jo je imelo, pa niso zapustili semena. Zadnja od vseh je umrla tudi ženska.
23 Buna mu lumbu kimfulukulu, nketo beni wela ba wunani e? Bila tsambuadi yoso yinkuela.
Ob vstajenju torej, ko bodo vstali, čigava žena bo od teh? Kajti sedem jo je imelo za ženo.«
24 Yesu wuba vutudila: —Lulembo kukivuni. Bila lusi zaba masonoko ko ayi lusi zaba ko lulendo lu Nzambi.
Jezus jim je odgovoril, rekoč: »Ali se ne motite zato, ker ne poznate [ne] pisem niti Božje moči?
25 Bila batu bafua bu bela fuluka, batu balendi buela kuelana ko ayi kuedisa ko, vayi bela ba banga zimbasi mu Diyilu.
Kajti ko bodo vstali od mrtvih, se ne bodo niti poročali niti ne bodo dane v zakon; temveč so kakor angeli, ki so v nebesih.
26 Vayi mu diambu di mfulukulu yi bafua, lutengi ko mu buku yi Moyize mu diambu di nti wu zitsendi phila Nzambi kanyolukila ti: Minu ndidi Nzambi yi Abalahami; Nzambi yi Isaki ayi Nzambi yi Yakobi.
In glede mrtvih, da bodo obujeni; kaj niste brali v Mojzesovi knjigi, kako mu je Bog govoril v grmu, rekoč: ›Jaz sem Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov?‹
27 Nzambi kasi Nzambi yi batu bafua ko, vayi Nzambi yi batu badi moyo. Diawu mu nzimbala yinneni luidi!
On ni Bog mrtvih, temveč Bog živih. Torej delate veliko napako.«
28 Nlongi wumosi wu Mina wuba wa mu thangu baba findasana ziphaka. Bu kamona ti Yesu wuvutudila bumboti Basaduki, wuyiza fikama va kaba, bosi wunyuvula: —Mu Mina mioso, Muina mbi wulutidi mfunu e?
In prišel je eden izmed pisarjev in jih slišal skupaj razmišljati in ker je dojel, da jim je dobro odgovoril, ga je vprašal: »Katera je prva izmed vseh zapovedi?«
29 Yesu wumvutudila: —Muina wulutidi mfunu wawu wawu: Wa Iseli, Pfumu niandi Nzambi eto, niandi kaka Nzambi;
Jezus mu je odgovoril: »Prva izmed vseh zapovedi je: ›Poslušaj, oh Izrael: ›Gospod, naš Bog, je edini Gospod.
30 diawu zola Pfumu Nzambi aku mu ntimꞌaku wumvimba, mu muelꞌakuwumvimba, mu mayindu maku moso ayi mu zingolo ziaku zioso.
In ljubil boš Gospoda, svojega Boga, z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo in z vsem svojim mišljenjem in z vso svojo močjo; ‹‹ to je prva zapoved.
31 Tala Muina wummuadi wudedikini banga wutheti: zola ndiakubanga bu weti kukizodila ngeyo veka. Kuisi ko Muina wunkaka wuviokidi Mina miami.
Druga pa je podobna, namreč ta: ›Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.‹ Nobena druga zapoved ni večja kakor ti [dve].«
32 Nlongi beni wu Mina wumvutudila: —Nlongi, mambu kembi madi makiedika bila Pfumu Nzambi widi wumosi kaka, kuisi ko wunkaka;
In pisar mu je rekel: »Dobro, Učitelj, povedal si resnico, kajti samo en Bog je; in ni drugega razen njega.
33 zola Nzambi mu ntimꞌaku wumvimba, zola Nzambi mu diela diaku dioso ayi mu zingolo ziaku zioso ayi zola nkundi aku banga bu wukukizodilanga, diviokidi yokila Nzambi dikaba ayi kumvana mintindu mioso mi makaba ma mfunu.
In ljubiti njega z vsem srcem in z vsem razumevanjem in z vso dušo in z vso močjo in ljubiti svojega bližnjega kakor samega sebe, je več kakor vse žgalne daritve in žrtvovanja.«
34 Yesu wumona ti mu diela kavutudila, diawu kankambila: —Wisi thama ko ayi kipfumu ki Nzambi! Momo bu mavioka, kadi mutu kasia buela kunyuvula biuvu ko.
Ko je Jezus videl, da je razumno odgovoril, mu je rekel: »Nisi daleč od Božjega kraljestva.« In nató se mu nihče ni drznil zastaviti kakršnegakoli vprašanja.
35 Yesu bu kalonga muna luphangu lu Nzo Nzambi, wuba yuvula: —A buevi minlongi mi Mina mintubilanga ti Klisto Muana Davidi e?
In Jezus je, medtem ko je učil v templju, odgovoril in rekel: »Kako pravijo pisarji, da je Kristus Davidov Sin?
36 Bila niandi veka Davidi bu katuadusu kuidi pheve Yinlongo, wutuba: Pfumu wukamba kuidi Pfumuꞌama vuanda va koko kuama ku lubakala. Nate mbeni tula bambeni ziaku ku tsi bitambi biaku.
Kajti sam David je po Svetem Duhu rekel: › Gospod je rekel mojemu Gospodu: ›Sédi na mojo desnico, dokler ne naredim tvojih sovražnikov za tvojo pručko.‹‹
37 Diawu, enati niandi veka Davidi wuntedila Klisto “Pfumu”, buna buevi kafueti buela bela muanꞌandi e? Nkangu wu batu wuwila Yesu mu khini.
David mu torej sam reče Gospod in od kod je on potem njegov sin?« In preprosto ljudstvo ga je rade volje poslušalo.
38 Wutuba mu malongi mandi: —Lulubukila minlongi mi Mina. Bila bawu khini beti monamu diatilanga mu mazuela manda ayi beti zola baba vaninanga mbotimu bibuangu bidi batu bawombo.
In v svojem nauku jim je rekel: »Pazite se pisarjev, ki radi hodijo v dolgih oblačilih in imajo radi pozdrave na trgih
39 Bayuku vuandilanga mu bibuangu bidi ku ntuala muna zinzozi lukutukunu, ayi mu bibuangu bi nzitusu mu minyengo.
in vodilne sedeže v sinagogah in najpomembnejša mesta na praznovanjih,
40 Vayi beti yiba zinzo zi mafuola ayi beti sambila zitsambulu zinda muingi bamonika kuidi batu. Bela tambula thumbudulu yilutidi ngolo.
ki vdovam požirajo hiše in za pretvezo delajo dolge molitve; ti bodo prejeli večjo obsodbo.«
41 Bosi Yesu wuyenda vuanda va ndambu; va talana ayi pani ki makaba kiba muna nzo Nzambi. Ayi wuba talanga phila yoyi batu baba tudilanga zimbongo mu pani. Zimvuama ziwombo zitula zimbongo ziwombo.
In Jezus je sedel nasproti zakladnici in gledal, kako množica meče denar v zakladnico; in mnogi, ki so bili bogati, so veliko vrgli vanjo.
42 Ku nzimunina kuyiza nsukami wumosi wu nketo, wuba difuola, wuyiza mamvandi mu vana makaba, wutula kaka bivangi biodi bifioti-fioti.
Prišla pa je neka siromašna vdova in vanjo vrgla dva kovanca, kar je en novčič.
43 Buna Yesu wutela minlonguki miandi ayi wuba kamba: —Bukiedika ndikulukamba, nsukami wawu wu nketo, difuola diadi, niandi lutidi vana zimbongo mu pani viokila batu boso
K sebi je poklical svoje učence in jim reče: »Resnično, povem vam: ›Da je ta siromašna vdova vrgla vanjo več kakor vsi, ki so metali v zakladnico,
44 bila batu boso baveni zimbongo, ziosi zibakambulu vua mfunuvayi niandi mu sukama kuandi veni zizioso zibedi yandi ziozi, kafueti zingila.
kajti vsi ti so metali od svojega obilja, toda ona je od svojega siromaštva vrgla vanjo vse, kar je imela, celó ves svoj dohodek.‹«
